Zdaj razumem! Zdaj razumem, zakaj Kalifornijskemu polotoku, ki se naaja v Mehiki, pravijo (ob določenih primerih) tudi podaljšek Amerike. Je že res, da je Cabo San Lucas med bolj priljubljenimi destinacijami ameriških turistov.

Tistimi VIP, ki sem pridejo s svojimi privat jeti, bivajo v vilah, ki se zdijo kot luksuzni manjši hoteli, in vse kar vidijo od tega mesta, so hotelska soba, postrežba na vsakem koraku, rajske plaže in počitek. Ter tudi tistimi, ki se jim Baja California Sur zdi idelna počitniška destinacija, ker: prvič – ima vzpostavljeno letalsko povezavo z vsakim večjim ameriškim mestom (od LA-ja smo oddaljeni le 2 uri z letalom, zato so za tiste, ki zmorejo, tu idealne tudi vikend počitnice); drugič – ker je tu dovoljeno pitje alkohola mladim nad 16 let (in ameriški dijaki to s pridom izkoriščajo v času razvpitih spomladanskih počitnic ali t.i. spring break-a ), tretjič – ker so cene američanom prijazne, in četrtič – in ne najmanj pomembno: ker vsi govorijo angleško.

V času springbreaka je tu obupno. Saj si lahko predstavljate, kako je domačinom na grških otokih, ko pride cela šola podivjanih slovenskih študentov. No, jaz si to predstavljam nekako tako, če ni tu celo huje.


Vas zanima, kako izgleda obisk kina? Redko se zgodi, da sem pride film evropskega kaj šele azijskega ali kakega drugega eksotičnega porekla. In tudi ob kakih neodvisnih alternativnih ameriških filmih, je zgodba podobna. Dvorane so prazne, dobesedno prazne, medtem ko se ostalih 8 dvoran s komercialnimi ameriškimi filmi, ki so jih v kinu prikazovali že pred dvema mesecema, polne. Meni to sicer čisto ustreza, ampak na razvoj in kulturo to ne vpliva ravno najbolje.

In ko se že razveselim, da si bo kak inteligenten film ogledalo vsaj toliko obiskovalcev, da jih ne morem prešteti na prste obeh rok, me potem vedno znova presenetijo. Npr. gospodje, ki se med filmom brezskrbno in glasno pogovarjajo po mobilnem telefonu, jejo tortilje prelite z nacho sirom (ali čokoladnim prelivom) in ne zmenijo za svoje so-gledalce.

Podobno zavzdihnem tudi v fitnesu, ko gospodje med tekom, kolesarjenjem ali hoji po stopnicah gledajo priljubljeno TV nadaljevanko (no, občasno škiljenje na TV zaslon pride prav tudi meni, da pozabim na siceršnje muke in jutrišnji musklfiber) in zraven glasno govorijo po svojem mobilniku. V treh mesecih kar sem tu, sem odkrila nekaj lastnosti američanov. Pa sem sicer odprt človek in nočem posploševati, ampak tile so-krajani so posebne vrste. Odlikuje jih nemogoče pretiravanje, kazanje svoje pomembnosti in nespoštovanje drugih. Upam, da mi v prihodnjosti dokažejo nasprotno. Sicer seveda poročam.